KAKO BRATI JAKA RACMANA Imperialistična ideologija v Disneyjevih stripih

DORFMAN, ARIEL; MATTELART, ARMAND

DORFMAN, ARIEL; MATTELART, ARMAND-KAKO BRATI JAKA RACMANA Imperialistična ideologija v Disneyjevih stripih
Založba: Maska
Razpoložljivost: Na zalogi
Cena: 19,00€
Količina:  
Knjiga Kako brati Jaka Racmana. Imperialistična ideologija v Disneyjevih stripih je pod naslovom Para Leer al Pato Donald prvič izšla leta 1971 v Čilu, v fašističnem obdobju pa je bila skupaj z drugo literaturo prepovedana in sežgana. Knjiga, ki je izdelek političnega boja, je globoka in domiselna kritika svete krave otroške kulture, mita o Disneyju. Z novim predgovorom avtorjev, s posodobljenim uvodom Davida Kunzla, komentirano bibliografijo levičarskega pisanja o kulturnem imperializmu in stripih ter z dodatkom Johna Sheltona Lawrencea o cenzuri, ki jo izvaja ameriška vlada, in zakonsko-političnih pravicah do kritiziranja Disneyja. Slovenska izdaja v prevodu Aleksandre Rekar prinaša izčrpen portret delovanja korporacije Disney v študiji Sandre Bašia Hrvatin: Mattelartova in Dorfmanova analiza Disneyjevih stripov pokaže, da se za navidezno nedolžnim in »orokavičeno nežnim« otroškim svetom, ki ga korporacija ponuja v množično potrošnjo, skriva trda pest korporativne imperialistične ideologije. To, kar sta Mattelart in Dorfman iskala »skrito« v stripih, upravljalci korporacije Walt Disney odkrito govorijo svojim lastnikom. V pismu delničarjem iz letnega poročila korporacije je takratni predsednik uprave Michael Eisner zapisal naslednje: »Verjetno ne bomo pretiravali, če bomo vlogo ameriške zabavne industrije ocenili kot vpliven zgodovinski dejavnik. Berlinskega zida ni zrušila moč zahodnega orožja, ampak moč zahodnih idej. In kateri je bil kanal za prenos teh idej? Lahko priznamo, da je bil ta kanal v veliki meri ameriška zabava.« ALI JE WALT DISNEY V RESNICI TAKO NEDOLŽEN? ZAKAJ V NJEGOVIH STRIPIH NI STARŠEV? KAKO TO, DA DOMAČINI IN DIVJAKI VEDNO PREDAJO SVOJE BOGASTVO RAČJIM ZAVOJEVALCEM? ZAKAJ IMA JAKA RAD KIPE IN FOTOGRAFSKE ALBUME? KAJ POČNEJO PAK, ŽAK IN MAK V VIETNAMU? Ta in druga vprašanja so si leta 1970 začeli zastavljati v revolucionarnem Čilu. O AVTORJIH: Čilski esejist, romanopisec, dramatik in literarni kritik Ariel Dorfman se je rodil leta 1942. Veliko je pisal o književnosti in ideologiji, zlasti o otroški književnosti, denimo v delih Cesarstvo novih oblačil (The Empire of New Clothes, 1983) in Nekateri pišejo prihodnosti (Some Write to the Future, 1991). Poleg romanov Naliv (Hard Rain, 1991), Vdove (Widows, 1983), Zadnja pesem Manuela Sendera (The Last Song of Manuel Sendero, 1988) in Maskara (Mascara, 1988) je napisal še več zbirk kratkih zgodb, med drugimi Moja hiša gori (My House is On Fire, 1991), pesniške zbirke, ena izmed njih je Zadnji valček v Santiagu (Last Waltz in Santiago, 1988) ter drame, kot so Vdove (Widows, 1997), Bralci (Readers, 1995) in Na drugi strani (The other side, 2005). Od leta 1985 je zaposlen kot profesor književnosti in latinskoameriških študij na Univerzi Duke. Redno piše za časnike New York Times, Los Angeles Times, Washington Post, Nation in Village Voice. Več na www.adorfman.duke.edu. Sociolog Armand Mattelart se je rodil leta 1936 v Belgiji. Od leta 1962 do fašističnega udara leta 1973 je živel v Čilu, kjer je sodeloval pri številnih projektih, povezanih z množičnim komuniciranjem. Napisal je več del o kulturnem imperializmu, med njimi Transnacionalke in tretji svet (Transnacionals and the Third World, 1983), Mednarodni trgi podob (International Image Markets, skupaj z M. Mattelartom in X. Delcourtom, 1984), Karneval podob: brazilska televizijska fikcija (The Carnival of Images: Brazilian Television Fiction, skupaj z M. Mattelartom, 1990), Oglaševanje International (Advertising International, 1991), Razprave o medijski teoriji (Arguments in Media Theory, skupaj z M. Mattelartom, 1991), Mapiranje svetovne komunikacije (Mapping World Communication, 1994) in Premislek o teoriji medijev (Rethinking Media Theor, 1992). Uredil je antologijo Komunikacija in razredni boj v dveh delih (Communication and Class Struggle, s Sethom Siegelaubom, International General, 1979, 1983) in knjigo Komunikacija v ljudski Nikaragvi (Communication in Popular Nicaragua, International General, 1986). Kot profesor predava informacijske in komunikacijske vede na Univerzi Haute-Bretagne v Franciji. Več na www.infoamerica.org/teoria/mattelart1.htm. Umetnostni zgodovinar David Kunzle se je rodil leta 1936 v Birminghamu v Angliji. Napisal je številne članke in knjige o različnih temah, med drugimi Začetki stripa (The Early Comic Strip, 1973) in Carl Barks, stric Skopušnik in Jaka Racman (Carl Barks, Dagobert und Donald Duck, 1990); v mnogih se je ukvarjal s popularno, politično in javno umetnostjo, kot so grafiti, stripi in latinskoameriška revolucionarna umetnost. Med njegova novejša dela spadata knjiga Od kriminalca do osvajalca: Vojak v nizozemski umetnosti v obdobju med 1550 in 1670 (From Criminal to Courtier: The Soldier in Netherlandish Art 1550-1670, 2002) ter popravljena izdaja dela Moda in fetišizem, družbena zgodovina korzeta, povezovanja pasu in drugih vrst oblikovanja telesa na Zahodu (Fashion and Fetishism, a social history of the corset, tight-lacing and other forms of body-sculpture in the West, 2002). Predava na oddelku za umetnostno zgodovino na univerzi v Kaliforniji.
Leto izdaje 2007
ISBN/ISSN 9616572088
©Copyright 2012. Powered by Open Cart
KIBLA