RODOVNIKI ABSOLUTISTIČNE DRŽAVE

Rodovniki absolutistične države (V. letnik, 1992) so obsežen in primerjalni pregled razvoja in narave absolutistične države v Evropi; govorijo o absolutizmu v kontekstu fevdalizma in antike kot nujnem političnem dediču. Avtor se tudi tu - v raziskovanju “posameznega” - odloči za regionalno, celo lokalno delitev, kar je na eni strani odgovor na marksistične absolutne splošne modele, zaradi česar “marksizem ni bil sposoben izdelati prepričljive in racionalne teorije zgodovine”. Na drugi strani pa tako postanejo bolj upravičeni tudi trije (samoocenjeni) odkloni: teza, da so korenine absolutizma globje kot se zdi, poskus uravnoteženja raziskovanja svojega predmeta med vzhodno in zahodno polovico Evrope in pa opredelitev za študij absolutistične države (kar pomeni drugačno pojmovanje časovne artikulacije kot velja v ortodoksnem zgodovinopisju). Temeljno načelo te študije je vertikalna razdelitev stare celine na vzhodno in zahodno polovico, poglavitni namen pa izdelati ustrezne, primerjalne in vzorčne, regionalne tipologije.