KOMUNITARIZEM IN INDIVIDUALIZEM

V 80. letih prejšnjega stoletja je v liberalni politični filozofiji zasedla osrednje mesto razprava med t. i. komunita­risti in individualisti, v katero so se vključila največja imena sodobne politične misli in ki je daljnosežno vplivala na koncept socialne države, pravične družbe, državljanstva, razmerja med dolžnostmi in pravicami države in podobno. Urednika pričujoče knjige, Shlomo Avineri in Avner de-Shalit, profesorja na Hebrejski univerzi Jeruzalem in Uni­verzi Oxford, sta bila tudi sama v žarišču te razprave in tako je nastalo danes že klasično delo, ki predstavlja izbor spisov ključnih zagovornikov komunitarizma in individualizma: Johna Rawlsa, Alasdaira MacIntyrea, Charlesa Taylorja, Michaela Sandla, Ronalda Dworkina, Roberta Nozicka, Amy Gutmann, Marylin Friedman, Willa Kymlicka, Davida Gauthierja, Michaela Walzerja in Davida Millerja. Njihovi prispevki odražajo različne poglede na razmerje posameznika in družbe in preučujejo njihove vplive na politično življenje modernih družb. Medtem ko individualisti zagovarjajo primat pravic in nevtralnost politične oblasti, družbo pa razumejo kot prostovoljno zvezo, vzpostavljeno zaradi vzajemne koristi, komunitaristi trdijo, da posame­zniki ne morejo živeti ločeno od svoje družbe, kulture in zgodovine in da je njihovo življenje mogoče razumeti le iz tega konteksta. V spremni besedi je dr. političnih ved Igor Lukšič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani strnjeno prikazal raz­voj komunitarističnih idej in njihovih različic v praksah ameriških, evropskih in azijskih držav. Delo je opremljeno z avtorskim in pojmovnim kazalom, beležko o avtorjih in priporočeno literaturo. V naš prostor prinaša doslej malo znano filozofijo komunitarizma, še vrednejši pa je njegov prispevek k razumevanju sodobnih debat o tem, kako doseči dobro družbo.