LADJA BREZ KRMARJA Narodna identiteta v italijanski književnosti (od Danteja do Slataperja)

Ta niz kratkih esejev je serija posegov na tržaški slovenski radijski postaji v času, ko je za marsikaterega kulturnika, tudi pesnika in pisatelja, veljala teza, da je bila naša književnost nekako nesrečna, ker je morala igrati poglavitno vlogo pri potrditvi narodne identitete. K temu je bil dodan še poudarek, da je naloge, ki jo je zahtevala preteklost, zdaj konec in je nastopil čas, ko bo naša književnost nadalje čista, osvobojena tujih elementov, ki kazijo nedolžnost, kakršni se je morala odreči naša nekdanja literatura. Vsebina: Dante Alighieri (1265-1321) Petrarka (1304-1374) kot domoljub Državljan Savonarola (1452-1498) Florentinski tajnik Machiavelli (1479-1527) Parini (1729-1799) družbeni reformator Alfieri (1749-1803) proti trinoštvu Foscolo (1778-1827) in čaščenje narodovega genija Manzoni (1785-1873) in ponižani narodi Silvio Pellico (1789-1854) ali pričevanje o avstrijskih ječah) Leopardi (1798-1837) o narodni samobitnosti Vincenzo Gioberti (1801-1852) zagovornik italijanskega primata Mazzini (1805-1872) kot apostol narodne individualnosti Guiseppe Giusti (1809-1850) ali satira v službi narodovega preporoda Ippolito Nievo (1831-1861) romanopisec italijanskega preporoda Gidoue Carducci (1835-1907) glasnik rimske tradicije Fogazzarov (1842-1911) Piccolo mondo antico Giovanni Pascoli (1855-1912) med dekadenco in kolonializmom Nacionalistični eksaltiranec Gabriele D\\\'Annunzio (1863-1938) Tradicionalni demokrat benedetto Croce (1866-1952) Scipio Slapater (1888-1915) neiredentistični iredentist Sklepne pripombe