ZNANOST IN REALNO

Milan Balažic se v najnovejši knjigi vsaj navidez odmakne od svojih siceršnjih raziskovalnih preokupacij, vezanih na posege psihoanalize v sfero politike, ter zareže v sočasno prastaro in nenehno razvijajoče se področje epistemologije znanosti. Z vidika poststrukturalistične filozofske misli avtor postreže z izčrpnim sprehodom skozi zgodovino razvoja znanosti – antični logiki tako sledi srednjeveška sholastika, novoveški znanstveni revoluciji kvantna logika relativnosti –, pri čemer v ozadju navajanja in interpretacije dejstev nenehno preži pozno lacanovski duh spajanja psihoanalize z znanstvenimi koncepti. Preplet zgodovinsko-teoretskega pristopa je obogaten z avtorjevim smislom za humor in iskrivo besedo, kar daje monografiji še poseben čar.